27. septembra 1951 je bil postavljen pomemben mejnik v slovenski vokalni glasbi. Na pobudo Slovencev, ki so živeli v Severni Ameriki, so po zahtevni avdiciji v mali dvorani Slovenske filharmonije malo pred polnočjo izbrali osem pevcev.

Rodil se je Slovenski oktet.

Že v samem začetku si je oktet kot svoje osnovno poslanstvo zadal skrb za gojenje in plemenitenje vokalne glasbe vse od renesanse in ljudskih napevov do klasike in skladb sodobnikov. Posebno skrb je vseskozi namenjal slovenski pesmi, ki jo je uspešno ponašal na vse celine sveta.

Tako je oktet v devetinpetdesetih letih stal na vseh pomembnih odrih sveta. Nikoli pa ni pozabil na svoje rojake po svetu. V tem času se je zamenjalo veliko generacij pevcev – od prve zasedbe ni nikogar več – a vsi so čutili veliko predanost narodu, katerega ime so nosili.

Slovenski oktet je bil zgled in motivacija mnogim skupinam, ki so zaradi njegovega plemenitega in doživetega petja pričeli s svojim delovanjem. Tako je v vseh teh letih v Sloveniji nastalo preko sto oktetov, ki so sledili njegovi poti. Oktet je bil tudi pobudnik srečanja oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem ter največjega slovenskega tabora zborov v Šentvidu pri Stični.

V oktetu je v vseh teh letih delovalo preko štirideset pevcev − med njimi so bili tudi vrhunski glasbeniki. Nekateri od njih so bili celo vodilni solisti svoje generacije in so prepevali v vseh večjih koncertnih in opernih hišah po Evropi.

Prejel je številne nagrade: leta 1957 je prejel Prešernovo nagrado, leta 1964 nagrado Prešernovega sklada, leta 1966 Red zaslug za narod, leta 1971 nagrado Društva Slovenskih skladateljev, leta 1975 Drabosnjakovo nagrado, leta 1984 nagrado Orlanda Di Lassa (Dubrovnik), leta 1986 priznanje na festivalu na Ohridu in leta 1996 Zlati častni znak svobode Republike Slovenije.

Pomemben mejnik v delovanju ansambla je bilo leto 1996, ko se je zamenjala celotna zasedba ansambla. Oktet se je pomladil in začel novo pot iskanja glasbenega izraza. Vseskozi pa je ostal zvest svoji tradiciji.

Za jubilejni koncert ob petdesetletnici svojega delovanja je izbral skladbe, ki so ponesle slavo Slovenskega okteta v ves svet. Od tedaj naprej oktet zopet poje v najplemenitejšem pomenu besede. V samozaložbi je izdal tri zgoščenke, na katerih je predstavil bisere slovenske vokalne glasbe. Kot poklon generacijam Slovenskega okteta je leta 2007 izdal knjigo Borisa Pangerca z naslovom Slovenski oktet, v kateri je opisan temeljit prerez delovanja in poslanstva tega ansambla.

Slovenski oktet gostuje na vseh večjih svetovnih festivalih, predvsem pa spodbuja mlade skupine po Sloveniji, da sledijo poti ansambla in gojijo slovensko ljudsko in umetno pesem.

Od leve proti desni: Vladimir Čadež, Marjan Trček, Darko Vidic, Janez Triler,
Jože Vidic, Rajko Meserko, Janko Volčanšek, Matej Voje
Foto: Miha Fras