Menjavajo se odri, Slovenski oktet ostaja

"Vsi občutimo zares veliko pripadnost do slovenske vokalne glasbe, slovenske besede in navsezadnje ponos, da je bil ansambel izbran za neko posebno misijo, širjenje slovenstva po svetu, ki je navznotraj okteta pripomogla k temu, da je ansambel obstal in se nadgrajeval. Vse generacije pevcev so čutile v sebi isto pripadnost narodu, iz katerega smo izšli. Ob uspehih, ki jih je doživljal po odrih sveta, je ansambel rasel in z leti postal prvo ime slovenske komorne vokalne glasbe."

http://www.slovenija-danes.slovenci.si/menjavajo-se-odri-slovenski-oktet-ostaja

Blanka Markovič Kocen: Slovenija danes, 27. september 2011

Večerni Ave v salezijanskem duhu

"...Pesem Slovenskega okteta ob njegovi 60-letnici je utišala vsak dih poslušalcem in odprla njihova srca za izbran opus Mariji v čast. Glasovi so se zlivali s svetiščem samim in se dvigali na Marijin oltar pred Božje obličje..."

http://www.donbosko.si/node/55619

Marko S.: http://www.donbosko.si, 19. september 2011

Biserni pevci

"...Zgodba Slovenskega okteta ni vezana na obraze, obrazi ga le gradijo – v šestdesetih letih je v oktetu prepevalo 36 pevcev –, »prepoznavnost oktetu daje glasba, ob menjavah generacij železni repertoar Slovenskega okteta ostaja tako rekoč enak. Rdeča nit Slovenskega okteta je vrhunsko zapeta slovenska ljudska in umetna pesem, kajti pevci pridejo in odidejo, pesem pa ostaja«..."

Ksenja Hočevar: Družina, 4. september 2011

Ikona vrhunske slovenske glasbene kulture v svetu

"...Na openskem koncertu je koncert odpel - nekateri člani so se izkazali tudi kot odlični slolisti - še vrsto drugih slovenskih pesmi, tudi uspešnic, ki so doslej doživele najlepše interpretacije prav v njegovi izvedbi..."

DD: Novi glas, september 2011

Čarna noč Slovenskega okteta

"...Razprodan koncert je dokazal, da je zborovsko petje pri nas še vedno del naše glasbene scene in da je lahko tudi ta del sodobnega in ne le tradicionalnega etnografskega izvajanja ali interpretiranja. Slovenski oktet je bil in je še vedno s promoviranjem slovenske narodne glasbene diskografije naš kulturni ambasador po svetu in tudi promotor slovenske besede. Še več, Slovenski oktet je v vseh teh letih postal blagovna znamka, ki je preživela šest dolgih in ustvarjalnih umetniških desetletij..."

http://www.siol.net/kultura/festival_ljubljana/novice/2011/09/carna_noc_slovenskega_okteta.aspx

Boris Beja: SIOL portal, 1. september 2011

Šestdeset let Slovenskega okteta

"...Slovenski oktet je gradil pot in most s svetom z vsemi generacijami svojih članov. Menda je bilo različnih oktetovih zasedb kar trinajst. Izdal je kakih 40 plošč; imajo jih vse slovenske družine, kjerkoli živijo. Sedanja generacija Slovenskega okteta pod umetniškim vodstvom baritonista Jožeta Vidica se zdi spet »stara« ali »prava« in poje iz polnih pljuč, s slovenskim ponosom in prešernim zavedanjem svojega poslanstva."

http://www.delo.si/druzba/kult/sestdeset-let-slovenskega-okteta.html#

Marijan Zlobec: Delo, 2. september 2011

Slovenski oktet ostaja glasbeni ambasador

"V svetu je zelo malo glasbenih, še posebej pevskih ansamblov, ki se lahko pohvalijo s šestdesetletnico neprekinjenega­ umetniškega delovanja. Deloma zato, ker toliko let petja skoraj nihče ne vzdrži že zaradi starosti, pri Slovenskem oktetu pa so se s srečno roko menjavale generacije pevcev in umetniških vodij, tako da se je vse doslej dobro izšlo."

http://delo.si/kultura/glasba/slovenski-oktet-ostaja-glasbeni-ambasador.html#

Marijan Zlobec: Delo, 31. avgust 2011

Solisti z občutkom za ansambelsko petje

"Slovenski oktet ni zbor v klasičnem pomenu, je komorna skupina osmih pevcev z izrazitim občutkom za muziciranje, komorno igro, prilagajanje. Vsak od pevcev ima svojo funkcijo v neki skladbi in ansamblu - to je tisto, kjer se najdemo. Dejstvo, da v našem oktetu že od leta 1951 prepevajo tudi operni solisti in da to zmorejo, pomeni, da imajo občutek za ansambelsko petje. Solist seveda mora biti tudi egoist, ampak ne brezkompromisni, temveč z razlogom, da se ga sliši prek zbora, orkestra, da njegovo vlogo zaznajo poslušalci. V oktetu gre za prilagajanje; predajaš se kot glasbenik in tudi kot človek, ni prostora za egoizem, moramo biti kot eden. Če nekdo skuša uveljaviti svojo vizijo glasbe, potem hitro uniči skupinsko muziciranje..."

http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042469156

Ingrid Mager: Dnevnik, 31. avgust 2011

Plemenitenje vokalne glasbe

"Mejnik v slovenski vokalni glasbi se je zgodil leta 1951, ko je bil ustanovljen Slovenski oktet. Ta si je že v samem začetku, kot osnovno poslanstvo, zadal skrb za gojenje in plemenitenje vokalne glasbe vse od renesanse in ljudskih napevov do klasike in skladb sodobnikov, posebno skrb pa je vseskozi namenjal slovenski pesmi, ki jo je uspešno ponašal na vse celine sveta..."

http://www.dnevnik.si/novice/kultura/1042469205

nr: Dnevnik, 31. avgust 2011

V Križanke vabimo z iskrenostjo

"...Slovenski oktet je resnično drugačen v primerjavi z drugimi okteti v Sloveniji, v katerih so predvsem zborovski pevci, medtem ko smo v Slovenskem oktetu solisti, ki imamo afiniteto do zborovske glasbe in znamo svoj glas ujeti v kombinacijo različnih glasov..."

Suzana Golubov: revija Story, avgust 2011

Ambiciozni aranžmaji in iskrenost

"...Nekdanji člani okteta nam priznavajo status, enakovreden njihovemu. Obenem pa soglašajo, da je sedanja generacija izredno sposobna, v marsičem enakovredna ali celo boljša. Vemo, kje so naše rezerve in kaj vse še moramo narediti, da bomo boljši."

"Osnovno poslanstvo Slovenskega okteta je predstavljati slovensko glasbo in spodbujati skladatelje, da pišejo za Slovenski oktet. Vesel sem, da nam je uspelo nagovoriti nekatere skladatelje, da zopet pišejo za Slovenski oktet..."

Melita Forstnerič Hajnšek: Večer, 14. julij 2011

V srcu Ljubljane

...Energija pevcev Slovenskega okteta je polna zanosa in ustvarjalne poustvarjalne moči, izrazita, v marsičem obarvana z različnostjo posameznika, vtkano v čisto določeno ubranost celotnega ansambla! Pomembna je tako rekoč že zapovedana moč Slovenskega okteta, da učinkujejo z ubranostjo glasov in znajo kot celota povzdigniti posameznika solista...

Marjeta Gačeša: revija Obrazi, 23. junij 2011

"Zbadajoči" Slovenski oktet

Pred šestimi desetletji je prvič zapel. Od takrat z manjšimi presledki ves čas prepeva - največ in najraje tiste, zaradi katerih je bil ustanovljen. Išče pa tudi nove, v slovenščini še neizvedene, drugačne - med slednje sodi zgoščenka s štirinajstimi skladbami, ki so stare že skoraj stoletje, izvajala pa jih je skupina Comedian harmonists...

Ksenja Hočevar: Družinin Kažipot 7, 13. februar 2011

Einfach perfekt: Das Slovenski Oktet mit Pianistin Urška Vidic

Wilfried Krierer: Kronenzeitung, 9. julij 2010

SLOVENSKI OKTET si je ob svoji ustanovitvi naložil težko, a lepo nalogo: nadaljevati bogato tradicijo zborovskega petja Slovencev, se pravi prikazovati visoko stopnjo vokalne produkcije in reprodukcije slovenskega in drugih narodov doma in v tujini, negovati kakovostno komorno petje ter v izpiljeni interpretaciji povečevati zanimanje za ljudsko in umetno petje.

SLOVENSKI OKTET poje že 60 let. V tem času je s čarobnim pritrkavanjem najbolj popolnega in hkrati najbolj občutljivega inštrumenta, človeškega glasu, privabil k obredu poslušanja milijonsko množico doma in po svetu. Sodobnemu človeštvu je na vseh petih celinah najbolj preprosto, a hkrati globoko, polno in doživeto sporočil prvinske lastnosti glasbene govorice, ki ne glede na jezik in okolje, v katerem je nastala in iz katerega izvira, opaja človeško dušo z izvirno močjo svojega bistva, saj sta človek in glasba dvojnost v enem in obenem nezdružljiva enota od pradavnine do današnjega dne.

SLOVENSKI OKTET je dojel ključ te skrivnostne prvinske glasbene govorice in s svojim izvajanjem prenaša poslušalca k iz¬virom zvoka, torej k bistvu človekovega obstoja. Tako se z njegovim petjem lahko poistoveti vsakdo, ki mu je glasba v estetski užitek, v katerem se zrcali tudi del njene obrednosti, tesno povezane z življenjskim vsakdanom posameznika in skupnosti, iz katere izhaja.

SLOVENSKI OKTET je fenomen, ki mu ni primere v svetovnem razgledju poustvarjalnih ansamblov komorne zasedbe. Slovenski oktet ne poje, temveč ustvarja in s svojim izvajanjem sklene s poslušalcem popolno celoto. Občinstvo Slovenskega okteta med njegovim izvajanjem ne posluša, temveč poje skupaj z njim in se hkrati s pevci poglablja v dejanskost skladbe, z njimi podoživlja zvok in interpretacijo; poslušalec se z oktetom preprosto zlije.
V tem je moč in edinstvenost Slovenskega okteta, da vsakega poslušalca pritegne k sebi in mu da občutek, da skupaj uživata darove glasbenega izraza.

In ker se to dogaja že več kot pol stoletja - tako v Sloveniji kot v svetu -, se je Slovenski oktet zakoreninil tako globoko v podzavest ljudskega čutenja, da je postal del kolektivnega bogastva slovenskega naroda in vsega človeštva. .. iskren, ljudsko pristen čustveni izraz razume vsak, čeprav je s povsem druge celine in četudi jezika ne razume," (Bogdan Pogačnik: Japonski dnevnik 5, Delo, 26. 12. 1971)

SLOVENSKI OKTET je pojem, ki si je v slovenski kolektivni zavesti pridobil mesto, kakršno pripada Prešernu ali Cankarju v ožjem književnem in v širšem kulturnem smislu, ali kakor ga ima Bled v krajinskem smislu ali Triglav v splošni simboliki slovenskega naroda.
Prav takšna ikona je Slovenski oktet.

SLOVENSKI OKTET je pojem za vzorno petje, za globoko, subtilno in mnogoplastno podoživljanje zborovske skladbe, za reprezentančno vizitko na najvišji protokolarni ravni, za toplo, sproščeno, igrivo in iskrivo poklepetavanje s poslušalci na pokoncertnih srečanjih. Kajti pri vseh generacijah Slovenskega okteta je bil in tudi je človeški dejavnik poln izjemnih odtenkov, ki prispevajo k celostni podobi ansambla in ga dvigujejo nad povprečje. Osem vrhunskih pevcev, ki ne skrivajo svojega človeškega obraza, ki se izražajo z lučmi in sencami, iz kakršnih je pač zgrajen vsak človeški značaj.

Druga plat fenomena je dejstvo, da so v Slovenskem oktetu vedno nadpovprečni pevci, s poudarjenimi človeškimi in značajskimi lastnostmi, ki so v oktetu dosegle svojo optimalno uravnoteženost. Zato so vedno dosegali izjemno zlitost glasov, izredno globoke in dognane interpretacije in nadpovprečno sposobnost pronicanja v tujo glasbeno oziroma zborovsko literaturo.

Zato ni bilo težko - s srcem na dlani - posredovati evropskemu in neevropskemu poslušalcu tisto, kar je sam želel slišati, ker se je ansamblu s svojo izjemno interpretativno nadarjenosti in zmogljivostjo, sposobnostjo in pevsko disciplino hitro uspelo dokopati do bistva sporočila katerekoli glasbe. Ker je izražal prvinskost samo, je to prvinskost brez težav dojel tudi pripadnik slehernega naroda, rase in jezika katerekoli kulture in katerekoli omike, ki je poslušal Slovenski oktet.